DRUŠTVO

1. UVOD V ZGODOVINO

Gozdarska društva so na naših tleh bila tudi že pod Avstro-Ogrsko. Pred prvo svetovno vojno so v gozdovih Primorske v glavnem službovali avstrijski gozdarski kadri, po prvi svetovni vojni pa italijanski. Korenine Gozdarskega društva Posočja zato lahko povsem upravičeno postavimo v čas po drugi svetovni vojni, ko je bila Primorska priključena k Sloveniji in so v Primorskih gozdovih začeli delati slovenski gozdarski strokovnjaki.

Poleg domovinske pripadnosti lahko, kot temelj za presojo delovanja društva, upoštevamo osnovno poslanstvo društva, to je pridobivanje in širjenje strokovnega znanja o gozdu in gospodarjenju z njim. Za osrednji vir tega pa je prav gotovo strokovno glasilo Gozdarski vestnik.

Gozdarski vestnik med drugo svetovno vojno ni izhajal, vendar so gozdarji že med vojno začeli snovati novo organiziranost. Pomen gozdov se je izkazal tudi skozi  ustanovitev ministrstva za gozdarstvo in lesno industrijo. Slednje je v letih 1947 in 1948 Gozdarski vestnik (v naprej GV) tudi izdajalo.

V letu 1950 pa je bil že izdajatelj Društvo inženirjev in tehnikov (v naprej DIT) LRS, sekcija za gozdarstvo in lesno industrijo. Od takrat naprej GV, kot mesečna strokovna revija, izhaja neprekinjeno.

 

2. USTANOVITEV IN PREIMENOVANJA GOZDARSKEGA DRUŠTVA POSOČJA

DIT LRS, sekcija za gozdarstvo in lesno industrijo, se je preimenovala že leta 1951 v samostojno Društvo inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije (v naprej DIT GLI) LRS, z desetimi sekcijami po teritorialnih območjih. Predsednik DIT je bil Zdravko Turk.

Ena izmed sekcij DIT GLI je bila tudi Goriška sekcija. V odbor društva je bil z našega območja izbran Karmelo Budihna, kot poverjenik sekcije pa je bil določen Stanko Mazi, takrat direktor gozdarske šole v Kromberku (GV 1951 str. 46, 11 in 171).

Imenovanje poverjenika kaže na to, da do leta 1951 Goriška sekcija še ni bila organizirana in še ni imela svojih organov. Je pa očitno do tega prišlo že v tem letu, saj za leto 1951 (GV 1952 str. 61) že poročajo o članstvu in izvedbi ene strokovne ekskurzije ter o udeležbi na več drugih ekskurzijah.

Goriška sekcija je v letu 1951 štela 25 članov, od tega 13 rednih in 12 izrednih. (Izredni člani niso imeli ustrezne kvalifikacije, to je srednjo ali visoko gozdarsko šolo, so pa s svojim delom prispevali k uspehom gozdarske in lesarske stroke. Sem so spadali tudi dijaki in študenti gozdarskih šol).

V letih 1950 in 1951 se je po Sloveniji ustanovilo tudi kar precej drugih sekcij DIT GLI, kar so poročali tudi na občnem zboru DIT (GV 1952 str. 61).

Goriška sekcija se je leta 1954 preimenovala v Tolminsko in je štela 15 rednih in 41 izrednih članov, v letu 1955 pa je bilo že 24 rednih in 34 izrednih članov.

Prav zaradi preimenovanja v Tolminsko sekcijo gozdarjev in lesarjev, so verjetno skoraj 30 let kasneje  (zagotovo pa v poročilu o delu društva na rednem občnem zboru leta 1982 in tudi v nekaj kasnejših) navajali, da se je društvo ustanovilo leta 1954.

Leta 1961 se je na ustanovnem občnem zboru DIT GLI preimenoval v Zvezo inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije (v naprej Zveza DIT) LRS. Sekcije so se po regijah preimenovale v društva, po občinah pa v občinske podružnice (GV 1961/111).

Tako smo dobili Okrajno DIT GLI Gorica in znotraj te Občinske podružnice Gorica (z 42 člani), Tolmin (z 28 člani) in Idrija (z 12 člani).

V letu 1965 so bila sprejeta pravila Zveze DIT, ki podružnic ne predvidevajo več (GV 1965, str.246). V poročilu za leto 1965 (GV 1966, str. 175)  sta navedeni na našem območju DIT lesne industrije Ajdovščina (z 31 člani lesarji) in DIT gozdarstva in lesne industrije Posočje (z 66 člani gozdarji). Pri navedbi prispevkov pa je navedeno ime DIT gozdarstva in lesne industrije Tolmin.

Preimenovanje potrjuje tudi zapis člana DIT Janka Razpeta v Soškem gozdarju (v naprej SG) št. 1/1977, ki navaja, da je bilo preimenovanje storjeno na občnem zboru v Bovcu septembra 1964. Potrdili so ime »DIT gozdarstva Posočja Tolmin«.

Morda zaradi končnice Tolmin ali slabe komunikacije, je Zveza DIT še vedno vodila društvo pod imenom DIT gozdarstva Tolmin. Večji vsebinski pomen pa ima dejstvo, da sta se na našem območju oblikovali ločeni društvi, eno za gozdarstvo in drugo za lesarstvo. Na nivoju Zveze DIT so namreč gozdarji in lesarji ostali skupaj vse do leta 1993, z imenom »Zveza DIT gozdarstva in lesne industrije Slovenije«.

V letu 1967 se je zveza preimenovala v Zvezo DIT gozdarstva in industrije za predelavo lesa (Zveza DIT GIPL) v kateri sta bili tudi DIT gozdarstva Tolmin z 61 člani (gozdarji) in DIT industrije za predelavo lesa Nova Gorica s 75 člani (lesarji in gozdarji). Ajdovsko društvo se je ukinilo, člani pa prešli v novogoriško. Društvi pa sta se ločili tudi po panogi. Tolminsko je postalo gozdarsko, novogoriško pa lesarsko. (GV 1968, str. 251)

Leta 1971 je bil volilni občni zbor društva ( SG 3-4/1971, str. 87). Za predsednika je bil izbran dr. Franjo Kordiš. To je za enkrat prvi občni zbor o katerem so ohranjeni podrobni zapisi.

Na izrednem občnem zboru 1973 se je Zveza DIT preimenovala v Zvezo inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SRS (GV 1973, str. 180).

Društvo inženirjev in tehnikov gozdarstva Posočja se je tudi formalno registriralo kot pravna oseba

leta 1977 (SG 1/1979). Na ustanovnem občnem zboru 1976 so za predsednika izvolili Ferda Papiča.

Zveza DIT gozdarstva in lesne industrije Slovenije se je, kot sem omenil, preimenovala v Zvezo gozdarskih društev Slovenije leta 1993 (v naprej Zveza GD).

DIT gozdarstva Posočja, Tolmin  je na občnem zboru 2003 (odločba 2004) spremenilo ime v DIT gozdarstva Posočja.

Po nekaj neuspešnih poizkusih se je društvo leta 2017 preimenovalo v »Gozdarsko društvo Posočja« (v naprej GDP). Takrat so bila tudi usklajena pravila delovanja z Zakonom o društvih iz leta 2011. Leto kasneje smo potrdili še dopolnitev Pravilnika o imenovanju častnih in zaslužnih članov.

 

Opombe:

1. Podatki Zveze DIT in naših lokalnih zapisov se predvsem pri imenu društva včasih razlikujejo. S stališča sprejetja na društvenih občnih zborih so verjetno bolj točni lokalni zapisi, niso pa bili takrat dokumentirani oz. dokumenti o tem nam (še) niso dostopni. Včasih pa je treba verjeti tudi Zvezi DIT, npr. v primerih, ko smo poročali o aktivnostih društva, dejansko pa smo bili še sekcija – vsaj do ustanovitve Zveze DIT leta 1961.
2. Na podlagi prej navedenih podatkov je UO društva na seji dne, 13.12.2018 sprejel sklep, da za letnico ustanovitve društva velja leto 1951.
3. Zahvaljujem se vsem, ki ste mi pomagali pri zbiranju podatkov, še posebej pa Heleni Zorn, Zoranu Zavrtaniku in Janku Razpetu, ki so brskanje po razkropljenih arhivih začeli še pred mano.

Ljubo Čibej