STROKOVNO POTOVANJE NA SLOVAŠKO 2016

Strokovne ekskurzije so za naše društvo pomemben prispevek pri spoznavanju različnosti dela naših strokovnih kolegov, ki  gozdarstvo raziskovalno in organizacijsko oblikujejo v sredinah kjer so lastništvo, zakonodaja in družbene razmere bistveno različne od naših. Seznanitev in soočanje z drugačnostjo nam tako širi obzorja strokovnih pogledov in  nas bogati z izkušnjami. Na ta način se lahko primerjamo in ocenjujemo svoje delo saj vemo, kaj znajo in zmorejo drugi na tem področju.

Obisk madžarskih kolegov in Slovaške je bil izziv za leto 2016. Kot je že tradicija smo ekskurzijo organizirali v jesenskem obdobju s tem, da smo z  pripravo programa začeli že sredi poletja .  Z madžarskimi kolegi nas je povezal naš gozdarski kolega g. Vlado Bratkovič, program na Slovaškem pa je dogovoril naš društveni kolega g. Nace Pišljar.

Na pot smo 13. 10. 2016 v lepem jesenskem  jutro odpotovali z avtobusom turistične agencije AVRIGO iz Nove Gorice. Po nekaj urah vožnje smo se že srečali z za nas zelo drugačno pokrajino, ki nam je tudi po gozdarski strani kar tuja. Po krajšem postanku v Pincah ( bivši mejni prehod z Madžarsko ) se nam je pridružil  g. Vlado Bratkovič in nam v času vožnje do madžarskih kolegov slikovito opisal pokrajino, zgodovinsko preteklost in trenutno  življenje  ljudi v tem zanimivem trikotniku treh dežel: Slovenije Madžarske in Hrvaške. Na vožnji proti proti Nagykanizsi smo si lahko ogledale obsežna panonska polja, v notranjosti pa kar gričevnat svet poraščen z lepimi bukovimi sestoji. Prav sredi kar gozdnate pokrajine imajo gozdarji lepo urejen gozdarsko učni center. Tu so nam gozdarski kolegi predstavili učne programe, ki zajemajo dva sklopa vsebin. Osnovni program služi izobraževanju poklicnih gozdarjev, vzporedno pa organizirajo tudi razna naravovarstvena  izobraževanja za šolske skupine tako osnovnih kot tudi srednjih šol. Center ima poleg šolskih prostorov urejena tudi prenočišča in vso potrebno infrastrukturo za bivanje v tem kar odročnem kraju.

Gozdarski učni center na Madžarskem

Po » pikantni » malici, ki so nam jo pripravili v stilu tipične madžarske kuhinje so nam predstavili še lovsko dejavnost, ki je ena izmed pomembnih turističnih ponudb njihovega poslanstva. Kaj lahko ponudijo lovskemu gostu so nam predstavili v lepo urejeni lovski sobi, kjer ni manjkalo zavidljivo kvalitetnih trofej.

Po krajšem družabnem klepetu smo se poslovili od prijetnih madžarskih gostov in našega organizatorja g. Bratkoviča ter nadaljevali dolgo pot do ZVOLNA. Madžarska ravnina nas ni kaj preveč privlačila morda nekoliko več le obala Blatnega  jezera, ki je s 592 km2 površine tudi največje jezero v Srednji Evropi. Je tudi pomembno turistično središče saj je na skoraj 240 km dolgi obali veliko zanimivih destinacij. Kljub monotoni pokrajini ima Madžarska zanimivo lego in bogato  zgodovinsko in kulturno preteklost s katero nam bi lahko naš vodič le krajšal dolgo  pot. Žal te sreče tokrat nismo imeli.

Po kar dolgi vožnji smo v večernih urah pripotovali v Zvolen,  prijetno mestece nekje na sredini Slovaške z okrog 45 tisoč prebivalci. Je veliko prometno križišče in od nekdaj so mimo Zvolna vodile pomembne trgovske poti proti Krakovu in dalje v notranjost Poljske. Slovi po močni lesni industriji. Tu je tudi zelo znana tehniška univerza. V 12 stoletju je bil na tem mestu zgrajen največji grad v srednji Evropi, kasneje pa je na ravninskem vznožju nastalo tudi samo mestno jedro.

Zvolen

Po zajtrku nas je sprejel gozdarski kolega ing Blažej MOŽUCHA in nas seznanil s programom, ki so ga za nas pripravili  slovaški kolegij. Takoj za tem smo se odpeljali v Bansko Štiavnico, ki se nahaja južno od Zvolna v odmaknjenih predelih hribovja Štijavniške gore. Kraj je znan po bivšem rudniku srebra in zlata, ki je mestecu pustil zanimivo kulturno in tehnično  dediščino. Zaradi izredno ohranjenega mestnega jedra je od leta 1993 vpisan tudi na seznam Uneskove svetovne dediščine. Tu je bila znana rudarska šola na kateri so se preko 200 let šolali vsi znani rudarji Habsburške monarhije. V mestu je tudi več cerkva z najlepšim in največjim baročnim svetiščem na hribu Kalvarija.

Po bežnem ogledu mesta z avtobusa smo nadaljevali pot do bližnjega muzeja ( grad svetega Antona) kjer nam je bila predstavljena zgodovina regije z različnimi dobro ohranjenimi eksponati. V enem delu gradu je tudi bogato « založen« lovski muzej, kjer smo si  lahko do popolnosti  predstavili pomen lova na tem območju. Prikaz živali v naravnem okolju s poudarkom na sobivanju je navdušil tudi tiste, ki sta jim divjad in lov  manj pomembna.

Grad Sv. Antona

Ob povratku v Bansko so nam ljubitelji sokolarjenja predstavili  program dela s ptiči in njihovo vlogo v zgodovini lova. Seznanili so nas z načinom vzgoje, prehranjevanjem in ne nazadnje s tekmovalnimi dosežki njihovega društva, ki deluje na srednji gozdarski šoli. Zanimivo je bilo spremljati krilate ptice, ki z ostrim kljunom, grabežljivimi kremplji in » sokolovim« očesom čakajo  na plen. Nič manj zavzeto  ni bila izražena volja lastnikov » trenerjev » , ki so s ponosom dvigali usnjeno rokavico na kateri so bili pripeti njihovi prijatelji.

Sokolarjenje

S prijetnimi vtisi smo zapustili šolsko dvorišče  in nadaljevali pot v Banjsko Bistrico (Banska Bystrica). Tu so nas pričakali predstavniki državnega Gozdarskega podjetja in nam podrobno predstavili gospodarjenje z gozdovi na Slovaškem. Seznanili so nas s pomenom in vsebino  socialnih in ekoloških funkcijah, ki jih vse bolj poudarjajo – tudi zakonodajno.  Že na samem začetku smo opazili zelo profesionalen uradniški pristop, ki so ga dopolnili še uniformirani predavatelji in volja, nam predstaviti popolno sliko njihovega gozdarskega dela.

Predstavitev gozdarstva

Po daljših razgovorih, kjer se je zopet izkazal naš stalni prevajalec Nace  smo se polni novih spoznanj poslovi in takoj nadaljevali pot do  obnovljene vodne riže, le nekaj km stran od mesta. Riže so več desetletji uporabljali za spravilo lesa iz zalednih gozdov in so bile veliko let pomembna gozdna infrastruktura tega območja saj so v neposredni bližini bili rudniki  zlata in srebra, in so za topljenje rude potrebovali veliko lesa. Skozi projekt turistične ponudbe Banjska  Bistrica so leta 2006 obnovili vodno drčo RAKYTOVO. Drča je dolga 2450 m  in je najdaljši delujoči namenski objekt v Evropi Obnovljena vodna riža je lepo izdelan tehnični objekt, ki spominja na smiselno izrabo naravnih danosti in ponuja zanimiv turistični ogled.

V poznih popoldanskih urah smo si ogledali tudi  mestno središče Bistrice, ki ima okrog 80 tisoč prebivalcev in je  pomembno središče osrednjega dela Slovaške. Nekoč je to bilo pomembno rudarsko središče z rudniki zlata,  srebra in  bakra , danes pa je upravno središče s številnimi manjšimi proizvodnimi obrati. Stari del mesta je zgodovinsko povezan z dolgoletnim rudarjenjem ( cerkev Marije Nebo vzete, kapela Sv. Barbare, katedrala Sv. Frančiška, …). Mesto ima več galerij, muzejev, zasebne in javne šole  vseh nivojev … in številne kulturne spomenike.

Zanimiv je obelisk na osrednjem mestnem trgu v zahvalo in spomin   borcem za neodvisnost Sovjetske zveze.

V spomin na prijetno srečanje nam je g.  MOŽUCHA  ( tudi sam avtor ) podaril še nekaj izvodov knjig  » LESY » Banjska Bistrica, v katerih je na izviren način predstavljeno gozdarstvo tega območja.

Zadnji – tretji dan našega potepanja smo namenili turističnim zanimivostim Slovaške.

V dopoldanskem času smo spremljali razgibano  pokrajino osrednjega dela države pa obsežna žitna polja, in manjša mesta, ki presekajo včasih že monotono pokrajino. Zaobšli  smo večje mesto Nitra in nadaljevali pot mimo Bratislave do sotočja rek Morave in Donave. Tu na čudoviti 212 m visoki vzpetini stojijo dobro ohranjene ruševine gradu, ki je bil zgrajen že v  5. stoletju pred našim štetjem. Na meji dveh velikih rek je služil kot trdnjava, kot pomembna vojaška utrdba pa tudi kot veliko trgovsko središče. Grad spominja tudi na pohod bratov Cirila in Metoda, ki sta prav na tem območju začela svoje poslanstvo.

Razvaline gradu nad sotočjem

Pomen gradu kot utrdbe je spoznal celo Napoleon, ki  je na svojih pohodih proti vzhodu leta 1809 odredil rušenje.

Danes je grad lepo urejen  kulturni prostor s čudovitim pogledom na počasno reko Donavo in na močan tok Morave, ki se ji vsiljivo priključuje prav na tem mesu. Počasno premikanje rečnih ladji nas še bolj spominja na ravnino, ki močno  uspava in bi bila za nas hribovce kmalu odveč.

S prijetnimi vtisi smo se z obnovljenega grajskega dvorišča vrnili v Bratislavo.

Glavno mesto Slovaške z okrog 400 tisoč prebivalci leži ob reki Donavi in se z  zahodnim delom že približuje Avstriji.

Mesto slovi po pomembnih zgodovinskih in kulturnih spomenikih. Na hitro smo si ogledali le osrednji del starega mestnega jedra, obnovljen grad na hribu, čudovito katedralo sv. Martina kjer  so  kronali številne madžarske kralje pa tržnico in pristanišče na Donavi.

Zanimiv je pogled na izvirno oblikovan portal novega mostu čez reko Donavo, ki se v podaljšku na drugi strani zaključi z impozantnim pogledom na grad ( miza na glavi ).

Žal, da je bila pot do doma še dolga in morali smo zapustiti še veliko neraziskanih zanimivosti, ki jih slovaška prestolnica z veseljem ponuja.

Kokaj smo zapustili mesto  smo že zapeljali v labirint vetrnih elektrarn, ki spokojno mešajo zrak in dajejo novo energijo  za nova mesta in nove izzive.

Upam in želim, da bi se tudi ostali člani DIT – a  zavedali svoje majhnosti in omejenosti ter bi si morda  tudi  z našimi potovanji  širili svoja obzorja.

Oktober, 2016                                                                         Predsednik DIT :        Silvo Peljhan

Več fotografij na spodnji povezavi (Foto Ljubo Čibej, Edo Kozorog):
https://goo.gl/photos/tNWs7oTCih2gHuMx8

Comments