STROKOVNA EKSKURZIJA NA SAVINJSKO IN KOROŠKO

Vsakoletna tradicionalna strokovna ekskurzija gozdarskega društva Posočja je vsekakor
najbolj nestrpno pričakovana letna aktivnost slehernega člana. Zato tudi letos ni bilo nič
drugače. Tokrat smo se odpravili na sever naše države v gozdnogospodarski območji
Nazarje in Slovenj Gradec.
V zgodnjih jutranjih urah se je naša pot pričela v Tolminu ter se po zadnji vstopni postaji v
Ajdovščini nadaljevala preko Kamnika na prelaz Črnivec. Čez ta 902m visoki prelaz je
nekoč potekala deželna meja med Krajnsko in Štajersko. Tukaj nas je pričakala ekipa
Zavoda za Gozdove območne enote Nazarje na čelu z Marijanom Denšo ter nam najprej
predstavili značilnosti njihovih gozdov.

Za območje je značilna velika gozdnatost, saj skoraj 3/4 površine pokriva gozd.
Prevladujejo bukova rastišča (polovica gozdne površine), četrtina je jelovo-bukovih rastišč,
dejansko pa jelovo bukovi gozdovi pokrivajo le nekaj odstotkov površine, saj je večina
gozdov zasmrečenih. V območju prevladujejo zasebni gozdovi. Povprečna gozdna posest
je velika okrog 8 ha, velikost posesti narašča iz dolinskega sveta Šaleške doline proti
Zgornji Savinjski dolini, kjer prevladujejo celki z večjo gozdno posestjo. Po postopku
denacionalizacije je v območju le še dobrih 1.000 ha državnih gozdov v razdrobljeni
posestni obliki. Največji denacionalizacijski upravičenec je bila Nadškofija Ljubljana, ki je
dobila vrnjeno celotno gozdno posest.

Nekoliko višje od prelaza proti severu se nahaja prva točka ogleda . Na tem mestu je 13.
julija 2008 orkanski veter okolici poškodoval 800 ha gozdov oziroma podrl ali polomil
okrog 150.000 m³ lesa. Razpon podrte lesne mase med lastniki je znašal od 30 do 8.000
m³ po lastniku, nekaj lastnikov je ostalo skoraj brez gozda. Predstavniki OE ZGS Nazarje so
nam predstavili situacijo in težave s katerimi so se srečali pri sanaciji vetroloma. Sami
Stroški sanacije so znašali blizu 5 milijonov evrov.
Pot smo nadaljevali do Nazarij. Pred gradom Vrbovec kjer nas je v imenu ZGS OE Nazarje pozdravila Barbara Polanšek, nato smo si na gradu  ogledali še muzej gozdarstva in
lesarstva. Rdečo nit, ki nas vodi skozi osrednji del muzejske razstave predstavlja les.
Sledimo mu na njegovi poti od rastočega drevesa v gozdu, preko sečnje in spravila do
predelave v končni izdelek. Razstavo dopolnjujejo didaktične točke, kjer obiskovalci
preverijo svoje znanje o gozdarstvu in lesarstvu. Izjemno zanimive so tudi miselne igre z
lesenimi rekviziti.

Po postanku za kosilo v Ljubnem, kjer se nam je za kratek čas pridružil tudi predsednik Zveze gozdarskih društev Slovenije Alojz Gluk, smo izkoristili bližino ene najlepših alpskih ledeniških
dolin – Logarske doline. Mrtva turistična sezona je namreč kot nalašč za obisk slapu Rinka.
Velja za enega najbolj obiskanih in tudi najbolj znanih slapov v Sloveniji.

Sledil je prevoz na koroško stran, večerja, druženje in prenočitev na turistični kmetiji
Marin-Miler v Šentanelu.
Drugi dan sta nam pri kmetiji Klemen, s pogledom na Riflov vrh, Gorazd Mlinšek in Simona
Oto – predstavnika ZGS, območne enote Slovenj Gradec, pojasnila
ukrepe po škodah ose zapredkarice na smreki.

Na tem območju se je osa zapredkarica pojavila poleti 2009 in povzročila sanacijo okoli
100 hektarov gozda. Poškodbe povzročajo ličinke z objedanjem iglic. Občasno prihaja do
namnožitev zapredkaric, ki trajajo praviloma več let. Večletno obžiranje iglic zmanjšuje
prirastek in oslabi napadene smreke ter jih naredi občutljive za poškodbe drugih biotskih
ali abiotskih dejavnikov, npr. podlubnikov ali belo trohnobo korenin. Namnožitve
zapredkaric lahko nastanejo zaradi oslabelosti drevja ali zaradi ustreznih ekoloških razmer
za njihov razvoj.

Gospodar kmetije Klemen pa nam je predstavil kako gospodari z gozdovi na celku. Kot se
spodobni za obisk koroške kmetije smo nazdravili z jabolčnim moštom. Mnogi so kupili
tudi domači česen.
Dan in ekskurzijo smo zaključili s turistično točko. V Muti smo se udeležili splavarjenja na
Dravi. Se okrepčali z golažem in polento ter se počasi odpravili proti domu.

Ekskurzije se je udeležila tretjina članstva, podobno kot v preteklem letu. Računamo, da
se nam bo priključilo več članov, ko se bodo zmanjšale grožnje zaradi virusa in nam bo
uspelo izpeljati eno od že planiranih ekskurzij v tujino.

Besedilo: Ambrož Blažko

Fotografije: Ljubo Čibej

Comments