STROKOVNA EKSKURZIJA NA AVSTROFOMO IN NA MADŽARSKO 2023

Na podlagi ankete se je članstvo odločilo, da v letu 2023 obiščemo Avstrofomo in Madžarsko.

Ogled gozdarskega sejma v akciji – pri delu v gozdu, smo organizirali sami, turistični del po Madžarski pa smo zaupali agenciji Tarol.

Nekaj zapletov okoli nakupa kart preko spleta smo rešili še pravočasno in s tem privarčevali okroglih 1000 evrov. Na avtobusu se nas je namreč zbralo kar 41.

Prvi smo se na pot odpravili iz Tolmina že ob 3h zjutraj, Bovčani pa seveda še uro prej.

V Ljubljani smo dobili novega voznika gospoda Marka in na postajališču Fram še vodiča po Madžarski gospoda Janka.

Na prizorišče sejma v kraju Stuhleck, blizu Spittala na Semmeringu, smo se pripeljali dovolj zgodaj, da smo si lahko v miru podrobneje ogledali posamezne gozdarske stroje pri delu in nekatere novosti iz zadnjih let. Za vse podrobnosti pa bi seveda rabili več dni.

Razpored predstavitev je bil zelo posrečen. Smučarska sedežnica nas je popeljala na prvo zgornjo točko in nato smo se po gozdni cesti sprehodili nazaj v dolino ter si med potjo ogledovali gozdarska dela z različnimi stroji in napravami ter stroje za obnovo in vzdrževanje gozdnih cest.

Vreme je bilo za delo v gozdu in za oglede kot naročeno, ceste in vlake pa dokaj suhe in utrjene.

Stroje in naprave so razstavljali tudi vsi večji slovenski proizvajalci: Uniforest , Krpan in Tajfun.

Uniforest je predstavil prototip nove žičnice  Z 600-30 s stolpom, nameščene na štirikolesno prikolico. Z njo je možno spravilo na vseh nagibih. Je radijsko vodena in z modernim le 180 kg težkim vozičkom ter za tovore do 2,5 tone.

Novosti je predstavil tudi Mayer Melnhof na sistemu Syncrofalke. Glavna je povečanje vlečne moči skoraj za tretjino, brez dodatne porabe energije.

Na več mestih je bilo prikazano spravilo s traktorji ob uporabi povratne vrvi, kot vedno pa ni manjkalo tudi vlačenje lesa s konjem, na drugi strani časovne vrste pa prenos sadik na delovišče z letalnikom – dronom.

Med izmenjavo vtisov in mnenj smo se pozno popoldne odpravili proti Madžarski in se nastanili v hotelu Piroska v kraju Buk, blizu mesta Szombathely (Sombotel).

Najbolj vzdržljivi so že prvi dan, takoj po večerji, tudi preizkusili zunanji bazene z ogrevano vodo.

Naslednja dva dneva sta bila namenjena spoznavanju severozahodne Madžarske, kjer ob Rabi živi tudi naša manjšina.

V manjšem kraju Fertod smo si ogledali največji dvorec na Madžarskem, ki je nekoč pripadal grofom Esterhazy. Začetek sega v leto 1720, ko je vojvoda Joseph Esterhazy dal zgraditi lovski dvorec z 20 sobami.

Koncem 18. stoletju je nato Nicolas Esterhazy dvorec močno povečal v stilu baroka in rokokoja. Dodal je čez 200 sob – po vzgledu na pariški Versailles in okolico uredil s parki in vrtovi.

V drugi svetovni vojni je dvorec precej opustošila ruska vojska, ki si je v dvorcu uredila vojaško bolnišnico. Ves gorljivi material v dvorcu so uporabili za kurjavo. Sreča v nesreči je bila, da je bilo pred tem veliko prostorov fotografiranih. Fotografije so se ohranile in po njih so del dvorca restavrirali. Nekaj pohištva pa je bilo na srečo odnesenega še pred prihodom vojske. Na podlagi razpisov in fotografij se ga je ponovno pridobilo. Še posebej so ponosni na restavrirano omarico, ki jo je podarila cesarica Marija Terezija v drugi polovici 18. stoletja.

Za dvorcem je obsežna zelenica s kopastimi tisami, poleg njega pa še rožnati vrt z več kot 20.000 vrtnicami. Okoli dvorca je park s številnimi domačimi in tujimi drevesnimi vrstami od ginka, katalpe, tulipanovca, cedre… Sedaj je dvorec v državni lasti in v polnem restavratorskem zagonu. V njem pa ima stanovanje tudi nekdanji lastnik s soprogo.

Sledil je sprehod po mestu Sopron, ki ima slikovito staro jedro in znameniti požarni stolp.

Mesto izvira že iz rimskih časov z imenom Scarbantia. Kasneje je bilo opuščeno in ponovno grajeno po prihodu Madžarov na to območje. Med 9. in 11. stoletjem je bil na rimskih razvalinah zgrajen grad. Leta 1153 se v pisnih virih že omenja kot pomembno mesto. Iz 12. stoletja izvira tudi ikona mesta –  požarni stolp. Mesto je bilo v glavnem zgrajeno iz lesa in je leta 1676, kljub stolpu, pogorelo do tal.

Popoldne smo si ogledali univerzitetno mesto Sombathely (Sombotel), ki velja za najstarejše na Madžarskem in se nahaja v Železni županiji.

Ustanovili so ga že Rimljani okoli leta 45. Pomembnost mu je dajala tudi bližina jantarjeve poti.

Med leti 441 in 445 ga je zasedel Atila, leta 456 pa ga je porušil potres. Iz rimskih ostalin se je začelo graditi na novo ob prihodu Avarov, Langobardov, Slovanov in nazadnje okoli leta 900 Madžarov.

Ime Sombathely je dobilo v srednjem veku po tradicionalnih tržnih sejmih, ki so se odvijali ob sobotah. Tržnica je zanimivost tudi še dan današnji. Zanimivosti mesta so tudi cerkev sv. Martina, več skulptur iz običajnih dogajanj v mestu, sinagoga preurejena v gledališče, škofijska palača, muzej, leta 2008 odkrit rimski mitrej…

Tretjega dne smo si med povratkom proti domu ogledali še slikovito mesto Zalaegerszeg, v mestu Kesthely pa smo se ustavili še pri dvorcu Festetics. Žal za ogled notranjosti ni bilo dovolj časa.

Hiteli smo še na kosilo v zdraviliško mesto Heviz, kjer je vse podrejeno obisku turistov in seveda tudi cene.

Občutek smo imeli, da ta voda ni le zdravilna ampak, da tudi rada zaide v vino in napihuje njegovo ceno.

Kljub nekoliko napetim odnosom, nas je voznik srečno pripeljal domov. Pot smo začeli zelo zgodaj in se vrnili zelo pozno, med prijetnim druženjem in s polnim košem vtisov.

Besedilo Ljubo Čibej in Silvester Peljhan, foto Ljubo Čibej

Comments